Glede vašega pisanja vam odgovarjamo, da sosedje niso avtomatično stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na sosednjem zemljišču, zato upravni organ sosedov ne obvešča o izdaji gradbenega dovoljenja, kadar ti niso sodelovali v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da se v tem primeru sosed ne more pritožiti na gradbeno dovoljenje, ker mu to ni vročeno.

Če pa je sosed stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt, ki se bo gradil na sosednjem zemljišču, se po izdaji gradbenega dovoljenja to vroči tudi njemu, kar pomeni, da se nanj lahko pritoži, če se ne strinja z določili v gradbenem dovoljenju.

Položaj soseda kot stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo na sosednjem zemljišču lahko določa več dejavnikov. Če prostorski izvedbeni akt predpisuje odmike načrtovanih gradenj od mej sosednjih zemljišč, dopušča pa ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč tudi manjše odmike, je takšen sosed stranka v postopku. Če v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja projektant pri opisu pričakovanih vplivov objekta na neposredno okolico z navedbo ustreznih ukrepov presodi, da bi ti vplivi lahko segali na sosednja zemljišča, so lastniki teh stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Sicer pa položaj stranskih udeležencev (drugih oseb, ki imajo pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in niso investitorji gradnje) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja določa tudi Zakon o graditvi objektov (to so lastniki zemljišč, po katerih potekajo komunalni in drugi priključki ter dovoz do objekta in lastniki zemljišč, na katere bo načrtovana gradnja vplivala  ter občina, ki ima pravico prijaviti udeležbo v postopku), pa tudi Zakon o splošnem upravnem postopku, ki smiselno določa, da se lahko v postopek prijavi tudi vsak drug, ki zatrjuje, da vanj vstopa zaradi varstva svoje pravne koristi.

Navajamo še, da Zakon o graditvi objektov ne uporablja več termina soglasje, ampak seznanitev, kar pomeni, da morajo biti drugi udeleženci, ki niso investitorji in smo jih prej navedli, z gradnjo seznanjeni. Če kdo od navedenih nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze. Investitor pa lahko med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži pisno soglasje stranke, da se strinja z nameravano gradnjo, v tem primeru se stranki vroči gradbeno dovoljenje. V primeru, da je investitor s stranko sklenil pisno pogodbo, npr. zaradi infrastrukturnih priključkov, pa se šteje, da je s tem stranka seznanjena z nameravano gradnjo in se z njo strinja, stranki se tudi v tem primeru vroči gradbeno dovoljenje.

Če povzamemo, upravni organ vas o izdanem gradbenem dovoljenju sosedu ne bo obvestil, če ne boste stranka v postopku izdaje tega gradbenega dovoljenja, ker za to nima zakonske podlage. Če pa boste sodelovali v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, boste seznanjeni z nameravano gradnjo in vam bo gradbeno dovoljenje, če bo izdano, tudi vročeno.