Pozdravljeni,

Tujec, ki želi v Republiki Sloveniji prebivati dalj časa, kot je to mogoče na podlagi vizuma, mora imeti dovoljenje za prebivanje. Dovoljenje za prebivanje pomeni dovoljenje za vstop v Republiko Slovenijo in bivanje za določen čas in za določen namen, npr. iz namena zaposlitve ali dela, združitve družine, študija, izobraževanja, specializacije ali strokovnega izpopolnjevanja in drugih upravičenih in z zakonom, mednarodnimi akti ali mednarodnimi načeli in običaji utemeljenih razlogov. Dovoljenje za prebivanje se izda na prošnjo tujca, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji. Prošnja za izdajo dovoljenja se vloži pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali pa, če zakon tako dovoljuje, pri pristojnem organu Republike Slovenije. V prošnji za izdajo dovoljenja mora biti naveden namen prebivanja v Republiki Sloveniji. Tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, mora imeti veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, ustrezno zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi, poleg vseh teh pogojev pa mora izpolnjevati tudi pogoje, ki se glede na namen prebivanja, z zakonom zahtevajo, za posamezno vrsto dovoljenja za prebivanje. Dovoljenje za prebivanje se vroči osebno tujcu, za katerega se izda oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku.

Dovoljenje za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji mora pridobiti tujec pred svojim vstopom v državo, če ni z zakonom drugače določeno.

 Državljanstvo RS  se lahko pridobi tudi z naturalizacijo, to je s predpisano dobo dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji, ob predpostavki, da oseba izpolnjuje še vse ostale, zakonsko določene pogoje za sprejem v državljanstvo. 

Naturalizacija je način pridobitve slovenskega državljanstva, ki izhaja iz volje posameznika, ki jo izrazi z vložitvijo vloge. Naturalizacija temelji na pristni vezi med posameznikom in državo, ko se tujec z dolgoletnim prebivanjem v Sloveniji že tako adaptira v okolje, kjer živi, da sprejema državo svojega stalnega bivanja za novo domovino, da sprejema njen ustavni in pravni red v najširšem smislu. Da bi bil tak obojestranski pravni in politični odnos med državo in tujcem, ki prosi za državljanstvo, vzpostavljen, zakon določa obvezne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni zato, da država lahko ob odločitvi presodi, ali je posameznik v resnici pripravljen sprejeti ne samo pravic, temveč tudi vse obveznosti. Da bi bilo to mogoče ugotoviti, je potrebno nekajletno bivanje tujca v Sloveniji. V času, ko uveljavlja pravice v Sloveniji kot tujec, mora s svojim vedenjem dokazati obstoj tistih predpostavk, ki omogočajo sklep o upravičenosti podelitve slovenskega državljanstva. Država po prostem preudarku odloči o tem, ali bo podelila državljanstvo ali ne. Sprejem v državljanstvo tako ni pravica, ampak možnost, če posameznik izkaže izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev, pri odločitvi pa država upošteva tudi javni (nacionalni) interes, ki je pred interesom posameznika.

Slovenska državljanska zakonodaja v okviru pridobitve državljanstva z naturalizacijo loči redno naturalizacijo, ki predvideva desetletno dobo življenja tujca v Sloveniji, in naturalizacijo z olajšavami, ki predvideva krajšo predpisano dobo dejanskega življenja tujca v Sloveniji in tako omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji le določenim kategorijam tujcev (če je oseba poročena s slovenskim državljanom; če je oseba izgubila slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka; če je oseba slovenski izseljenec ali njegov potomec; če je oseba brez državljanstva (apatrid); če je oseba  begunec; če je oseba v Republiki Sloveniji obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski študij; če je oseba rojena v Sloveniji in živi v Sloveniji od rojstva dalje; če je oseba mladoletna in živi v Sloveniji).

Poleg redne naturalizacije pa obstaja tudi izredna naturalizacija, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva v primeru obstoja državne koristi na določenem področju družbenega življenja, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov in predvideva enoletno dobo dejanskega življenja v Sloveniji ter omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji, med drugim tujcu dopušča tudi ohranitev dosedanjega državljanstva.

Za vodenje postopka pridobitve slovenskega državljanstva je stvarno pristojna upravna enota. Ministrstvo za notranje zadeve je v teh postopkih revizijski organ.

Osnovni pogoj za uvedbo postopka za sprejem v slovensko državljanstvo je vložitev vloge. S svojim podpisom na vlogi prosilec potrdi, da se je za pridobitev slovenskega državljanstva odločil prostovoljno.

Vlogo lahko vložite na kateri koli upravni enoti, za vodenje postopka in odločanje v tej zadevi pa je pristojna upravna enota, kjer ima prosilec prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Vlogi je treba priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, pri čemer upravni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev:

- da osebi ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;
- da sprejem osebe v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države;
- da zoper osebo ne teče kazenski postopek v Republiki Sloveniji in da ji v Republiki Sloveniji ni bila izrečena pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje;
- da je osebi izdano delovno dovoljenje v Republiki Sloveniji;
- da ima oseba poravnane davčne obveznosti (v skladu s posebnim soglasjem osebe).
 

Odločba upravne enote, s katero je bilo odločeno, da oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije, ali zagotovilo, s katerim je upravna enota odločila, da bo oseba sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, če v roku dveh let predloži odločbo o odpustu iz dosedanjega državljanstva, se predloži v revizijo ministrstvu za notranje zadeve. Če ministrstvo da soglasje k odločbi ali zagotovilu upravne enote, je odločba podlaga za pridobitev državljanstva, zagotovilo pa podlaga za vložitev zahtevka za odpust iz dosedanjega državljanstva. Če odločbo ali zagotovilo v revizijskem postopku izda Ministrstvo za notranje zadeve RS, revizija ni potrebna.

Stranka je lahko odstotna iz RS do 60 dni.

S spoštovanjem,