Če firma utaji davke in prispevke , ker izvede neko finančno transkacijo tako, da ne plača prispevkov po zakonu za npr. 6000 , kakšna kazen je zanjo in ali mora plačati tudi te davke in prispevke, ali samo kazen.Kakšna je kazen za fizično osebo, ki je v tej transakciji pridobila korist kot vračilo dohodnine približno 500 EUR.

Odgovori (1)

20. november 2013 ob 14:02 Spoštovani! V nadaljevanju pojasnjujemo:  Za pravilen odgovor na vaše vprašanje nam manjkajo bistvene informacije, zato vam bomo podali splošen odgovor, v primeru nejasnosti pa vas prosimo, da se obrnete na Davčno upravo RS.  Iz vprašanja ni razvidno, kakšno vrsto finančne transakcije je delodajalec z namenom izogibanja plačila davka izvedel, zato ne moremo konkretno opredeliti višine globe. Višina globe za davčne prekrške za opravljanje dejavnosti je določena v Zakonu o davčnem postopku - ZDavP-2 (13/2011-UPB4, 32/2012 in 94/2012) v 397. členu, ki navaja, da se z globo od 800 do 10.000 eurov kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov. Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 800 do 4.000 eurov.  Nadalje so za  posebno hude davčne prekrške globe navedene v 398. členu ZDavP-2, ki pravi, da se ne glede na določbe prejšnjega člena v primeru, če je znesek premalo plačanega davka višji od 5.000 eurov, z globo v višini 20% od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.200 eurov in ne več kot 50.000 eurov, kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo v višini 30% od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 1.500 eurov in ne več kot 150.000 eurov, se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo v višini 45% od premalo plačanega davka, vendar ne manj kot 2.000 eurov in ne več kot 300.000 eurov. Z globo v višini od 500 do 5.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo v višini od 700 do 5.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 900 do 5.000 eurov.  Ne glede na določeno višino globe mora davčni zavezanec poravnati tudi vse obveznosti iz naslova predpisanih davkov in prispevkov.  Fizična oseba, ki je prejela izplačano plačo za opravljeno delo, mora po prejemu informativnega izračuna preveriti pravilnost podatkov in v primeru nestrinjanja v 30 dneh od prejema informativnega izračuna podati ugovor zoper informativni izračun.  Fizična oseba stori prekršek, če ugotovi, da je njegova davčna obveznost v informativnem izračunu prenizko ugotovljena, pa v roku za ugovor tega ne vloži oziroma ga sploh ne vloži. V tem primeru je storjen hujši davčni prekršek po določilu prvega odstavka 395. člena ZDavP-2, ki določa, da se z globo od 400 do 1.200 EUR kaznuje za prekršek posameznik, če v napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke in s tem spravi davčni organ v zmoto. Informativni izračun, ki ga sestavi Davčna uprava RS, šteje za zavezančevo davčno napoved, če zoper njega ne ugovarja v 30 dneh od dneva odpreme informativnega izračuna. Dolžnost zavezanca za davek je, da mora davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka.  Seznanjamo vas, da lahko davčni organ v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZDavP-2 obnovi davčni postopek odmere dohodnine, če izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.  To pojasnilo je bilo pripravljeno na podlagi 1. odstavka 13. člena ZDavP-2 (13/2011-UPB4, 32/2012 in 94/2012), ob upoštevanju informacij, ki ste jih kot relevantne, navedli v vašem vprašanju. Zaradi raznolikosti dejanskih okoliščin vsakega posameznega primera, je to pojasnilo mogoče uporabiti zgolj za vaš konkretni primer.   S spoštovanjem. Davčni urad Celje